02.01.2018

Leto 1931 je v zgodovini Ljubnega zapisano kot zelo posebno. Ko so na Ljubno iz vojske prispele prve smuči in vezi, so namreč organizirali prvo smučarsko tekmovanje, na katerem so se najdrznejši pomerili tudi v skakanju. Seveda pa je bilo za pravi preobrat v ljubenskem zimskem športnem udejstvovanju potrebno iti po navdih v Planico. Po obisku največje slovenske skakalnice je skupina Ljubencev sklenila, da bo kmalu tudi v Zgornji Savinjski dolini možno gostiti tiste, ki bi na smučeh radi skočili v dolino. Stanka Bloudka je torej po izgradnji Planice čakala še 60-metrska ljubenska skakalnica, ki jo je s pomočjo številnih domačinov dokončal leta 1953. Istega leta so na Ljubnem že pozdravili prve tekmovalce, ki so se med seboj pomerili na najnovejši slovenski skakalnici.

Po dveh desetletjih aktivnega udejstvovanja v smučarskih skokih so ljubenski skakalci ustanovili tudi svoj klub, ki v takšni obliki, kot jo ima danes, obstaja od leta 1973. Z ustanovitvijo kluba se je povečalo zavedanje, da je potrebno poskrbeti tudi za trening njihovih najmlajših članov, in ti so takrat dobili svojo prvo 18-metrsko skakalnico. V prihodnjih desetletjih so sledile številne novosti, ki so možnosti za trening na Ljubnem še znatno izboljšale.

Poleg tega, da so nekatere skakalnice pokrili s plastično maso, kar je omogočilo izvajanje skokov skozi vse leto, so največjo skakalnico še povečali. Najdrznejša sprememba pa je sledila leta 2005, ko so se v klubu odločili za rekonstrukcijo velike skakalnice po zahtevah FIS-a – prav ta odločitev je zapečatila položaj Ljubnega kot prizorišča za tekme svetovnega pokala ter v majhno zgornjesavinjsko vasico pripeljala svetovno smetano smučarskih skokov.

Poleg odlične infrastrukture in strastnih ter delovnih domačinov se je za odlično organizacijo vsakoletnega FIS tekmovanja na Ljubnem moč zahvaliti požrtvovalnemu vodstvu SSK Ljubno BTC, ki s svojo vizijo omogoča napredek tega športa v slovenskem okolju. Eden izmed njih je Rajko Pintar, generalni sekretar kluba, ki že od leta 2012 predseduje Organizacijskemu komiteju tekme za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem, hkrati pa kot član odbora deluje tudi pri Smučarski zvezi Slovenije. Ker je poleg tega že 27 let zaposlen kot ravnatelj ljubenske osnovne šole, mu vzgajanje podmladka ni tuje. Svoje znanje s pridom uporablja pri razvijanju smučarskih skokov ter skrbi, da tudi ljubenski klub daje dovolj poudarka vzgajanju bodočih vrhunskih športnic in športnikov.

 

Koliko članov ima vaš klub?

SSK Ljubno danes šteje preko 100 članov, aktivnih skakalcev in skakalk pa je 38.

Že vzgajate prihodnjo generacijo olimpijskih smučarskih skakalcev?

Prihodnja generacija skakalcev je naša velika in stalna skrb. V klub včlanjujemo otroke od šestega ali sedmega leta starosti naprej. Zaradi velikih uspehov slovenskih in ljubenskih skakalcev in skakalk je zanimanje za vpis iz leta v leto večje, tako da včasih že težko zagotovimo vso potrebno opremo, kakor tudi zadostno število trenerskega kadra.

Ali postaja ta šport za dekleta privlačnejši, odkar so ženski smučarski skoki postali olimpijska disciplina?

Seveda. Cilj vsakega športa je, da postane olimpijski, športnika pa, da nastopi na olimpijskih igrah. Tega se seveda zavedajo vsi mladi športniki, tudi dekleta.

Kakšne spremembe opažate, odkar so ženski skoki postali olimpijska disciplina?

Ženski smučarski skoki so najhitreje rastoča zimska športna disciplina v svetu. V zelo kratkem času se je izredno spremenila tudi tehnika smučarskega skakanja pri ženskah in se že zelo približala moški. Tudi po daljavah ženske prav nič ne zaostajajo za moškimi. Seveda je k temu največ prispevala uvrstitev discipline na svetovna prvenstva, v svetovni pokal in naposled na olimpijske igre.

Kakšna je vloga kluba znotraj skupnosti Ljubnega?

Na Ljubnem so smučarski skoki doma že precej več kot pol stoletja. Skorajda ni hiše, ki ne bi kakor koli sodelovala s klubom, pri tem mislim tako na organizacijsko delo kot na tekmovalce in tekmovalke. To je najbolj vidno pri organizaciji velikih tekmovanj, ko ni Ljubenca, ki ne bi nekako pomagal.

Ali ima klub kakšno prednost, ker je umeščen v kraj, ki ima tako bogato zgodovino smučarskih skokov?

Teh prednosti je res veliko. Najpomembneje pa je, da se tisti, ki zasedajo najodgovornejša mesta v klubu, lahko vedno zanesejo na pomoč celotnega kraja in da ta pomoč ne bo zatajila. Tako je delo v klubu veliko lažje.

Kakšni so načrti za prihodnost kluba?

Klub je v tem trenutku trdno zasidran med tremi najboljšimi klubi v Sloveniji in tu mora tudi ostati. Prepričani pa smo, da bomo imeli več državnih reprezentantov, ki bodo nastopili na največjih svetovnih tekmovanjih in domov prinašali medalje. V organizacijskem smislu moramo vsako leto še dvigniti kakovost izvedbe tekem za svetovni pokal. V poletnem času pa želimo postati tudi organizator tekem za Grand Prix.

Kakšne spremembe opažate v panogi, če jo primerjate nekoč in danes?

Na Ljubnem so se ženski smučarski skoki rojevali z uspehi v svetovnem merilu in ne rečemo zaman, da je Ljubno zibelka ženskih smučarskih skokov. Hkrati pa radi povemo, da je Ljubno tudi »ženska Planica«. Izredno veliko obiskovalcev to samo potrjuje. Tako hitro poteka ta razvoj.

Na kaj ste najbolj ponosni?

Na opravljeno pot in na to, da nam nikoli ni zmanjkalo vizije in poguma za uresničevanje teh načrtov.

Kaj želi klub voščiti skakalkam pred tekmovanjem na Ljubnem in pred prihajajočimi olimpijskimi igrami v Južni Koreji?

Močno bomo stiskali pesti za naše tekmovalke, naše želje pa so, da bi prav tam prikazale najboljše skoke. Potem jim visoke uvrstitve ne morejo uiti.